Družinska komedija na simpatičen in humoren način spregovori o temah, ki tarejo otroke v drugi triadi osnovne šole … in njihove starše!
do 25. aprila
zgodba
Na prvi dan četrtega razreda fanta po imenu Sune pričaka neljubo presenečenje. Novi sošolec sedi na njegovem mestu in je vse, kar si Sune želi, da bi bil. In … tudi njemu je ime Sune! Prijateljica Sophie se začne zanimati za novega Suneja. Sune je odločen, da bo temu naredil konec, ne ve pa čisto dobro, kaj naj stori z različnimi čustvi, ki ga prevzemajo. Obenem je pri Suneju doma živahno: mlajši bratec nejevoljno opazuje njegovo odraščanje v dolgočasen svet odraslih, oče Rudolf ima krizo srednjih let, želi pustiti službo in nadaljevati z glasbeno kariero, mama Karin pa se ne more načuditi popolnemu videzu matere novega Suneja. Je začetek četrtega razreda sploh lahko še hujši? Dobrodošli v zmešnjavi!
o avtorju
Po končani dramski šoli je Jon Holmberg (1974) deloval predvsem kot igralec v gledališču, vzporedno pa je začel sodelovati tudi z različnimi produkcijskimi podjetji. Za švedsko televizijo je režiral več humorističnih serij in v njih tudi nastopil. Sune in Sune je njegov celovečerni prvenec.
kritike
»Poleg odlično zasnovane zgodbe, ki gledalca ob smehu spomni na vse neumnosti, ki jih – otroci in odrasli – tako radi počnemo, kadar se znajdemo v kočljivih situacijah, je levji delež k simpatičnosti filma prispevala tudi zasedba vseh glavnih likov, predvsem Suneja in njegovega navihanega mlajšega brata Hakana, nespornega ljubljenca občinstva. Navdušenje, s katerim sta se mlada igralca menda lotevala vseh prizorov, je skorajda nalezljivo.«
– Gaja Pöschl, Radio Slovenija
»Osrednje teme te komedije so strah, da nisi dovolj dober, ter nepričakovane (in neprijetne) posledice, ki lahko sledijo. /…/ Dobro kemijo igralcev še poudarijo izdelan scenarij, poln zabavnih šal in čudaških stranskih likov /…/, ter briljantni skoki v fantazijski svet.«
– Davide Abbatescianni, Cineuropa
»Astrid Lindgren je govorila, da je njena zmožnost, da piše za otroke, povezana s tem, da ima zelo jasne spomine na to, kako je biti otrok. Stavim, da je režiser Jon Holmberg v tesnem stiku s svojim notranjim desetletnikom.«
– Karin Svensson, Upsala Nya Tidning
