Velika Britanija, 2013
Režija: Ken Loach
Produkcija: Rebecca O’Brien, Kate Ogborn, Lisa Marie Russo
»Želel sem posneti film o tistem trenutku v zgodovini, ko sta bili na prvem mestu solidarnost in skrb za sočloveka. /…/ Druga svetovna vojna je bila huda preizkušnja, bojevali smo morda največji kolektivni boj v zgodovini dežele. Čeprav so nekateri drugi narodi, denimo Rusi, utrpeli večje izgube, pa ni bila naša odločenost, da zgradimo boljši svet, nič manj trdna. Prepričani smo bili, da ne bomo nikoli več dopustili, da bi nam revščina, brezposelnost in razmah fašizma uničili življenje. Skupaj smo zmagali v vojni in skupaj lahko zmagamo tudi v miru. Če smo lahko načrtovali vojaške kampanje, zakaj ne bi mogli zgraditi hiš, vzpostaviti zdravstvene službe in prometnega sistema ter proizvesti stvari, ki jih potrebujemo za obnovo? Osrednja zamisel je bila skupna lastnina, kjer bi bili izdelki in storitve v korist vsem. Posamezniki ne bi smeli obogateti na račun vseh ostalih. To je bila plemenita misel, ki je uživala priljubljenost in podporo večine. To je bil duh leta 1945. Morda je prišel čas, da se spomnimo.«
- Ken Loach
Aktualen, zelo oseben in z veliko predanostjo narejen dokumentarec Kena Loacha obuja spomin na duh sloge in solidarnosti, ki je med drugo svetovno vojno prežemal Veliko Britanijo in prinesel idejo o novi, socialno pravičnejši družbi.
Zanimivosti:
Leto 1945 velja za pomembno leto v zgodovini Velike Britanije. Kmalu po prepričljivi zmagi na volitvah je laburistična stranka pod vodstvom Clementa Attleeja začela uresničevati veliki socialni načrt, ki je korenito spremenil podobo povojne države. Nova vlada je nacionalizirala ključne veje industrije, med drugim rudnike, železnice, plinska podjetja, električne centrale, ladjedelnice ter britansko centralno banko. Kmalu je sledila še uvedba brezplačne zdravstvene oskrbe ter sprejetje listine, ki je zagotavljala denarno podporo vsem pomoči potrebnim. Ta 'novi socializem' je prežemal občutek skupnosti in razredne zavesti, ki je se je ohranil še nekaj prihodnjih desetletij. Skoraj vsi omenjeni uspehi pa so postali žrtev reform Margaret Thatcher, predsednice vlade med letoma 1979 in 1990.
