Dolgo zamolčana zgodba o ženski, ki je med drugo svetovno vojno iz ustaških taborišč rešila na tisoče otrok. Zgodba o najboljših ljudeh v najslabših časih. Veliki zmagovalec Puljskega filmskega festivala, kjer so ga gledalci sprejeli s stoječimi ovacijami.
Zgodba
Leto 1941. Diana Budisavljević, žena uglednega zagrebškega zdravnika, izve, da ustaška vojska pravoslavne ženske in otroke zapira v taborišča, kjer umirajo od lakote in bolezni. Z nekaj prijatelji v svojem stanovanju organizira tvegano kampanjo, s katero reši gotove smrti več kot deset tisoč otrok. Gre za eno največjih humanitarnih zgodb druge svetovne vojne, a Dianino ime je zaradi njenega avstrijskega porekla za dolga leta izbrisano iz zgodovine. Zanjo niso nikoli slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Film preplete igrani del, spomine preživelih ter arhivske posnetke iz taborišča.
Dolgo zamolčana zgodba o ženski, ki je med drugo svetovno vojno iz ustaških taborišč rešila na tisoče otrok. Zgodba o najboljših ljudeh v najslabših časih. Veliki zmagovalec Puljskega filmskega festivala, kjer so ga gledalci sprejeli s stoječimi ovacijami.
Iz prve roke
»Pred devetimi leti mi je znanka pokazala knjigo Dnevnik Diane Budisavljević: 1941-1945. ‘Sta v sorodu?’ me je vprašala. Pogledala sem črno-belo fotografijo ženske na naslovnici. Njen priimek je bil enak mojemu, imeni pa sta se razlikovali samo v eni črki. ‘Ne vem,’ sem odgovorila, ‘nikoli nisem slišala zanjo.’ Tako se je začela dolga pot odkrivanja, kdo je bila Diana in kako ji je s sodelavci uspelo iz ustaških taborišč rešiti več kot deset tisoč pravoslavnih otrok. To je zamolčana junaška zgodba iz hrvaške preteklosti, ki nas uči, kako se boriti proti fašizmu sedanjosti. /…/ Film je zgodba o uporu meščanskega razreda. /…/ zdela se mi je fascinantna, saj sem v njej videla novi Zagreb in nove ljudi. Ne vem, kako je v Sloveniji, a na Hrvaškem je revizionizem zelo prisoten. Družba je razdeljena na ustaše in partizane. /…/ Vrednost tega filma vidim v tem, da stvari spet postavi na svoje mesto skozi humanitarno zgodbo, zgodbo o Diani Budisavljević, ki ni politično pripadala nikomur. /…/ Svetovna zgodovina je zgodovina uničevanja. Ampak mislim, da brez ljudi, kot je Diana /…/, človeštva že zdavnaj ne bi bilo. Po filmu mi je japonska prijateljica rekla: ‘Dana, ko gledam film, se mi zdi, kot da je tudi mene nekje v zgodovini rešila neka neznana ženska.’ Mogoče nas je vse. Nenehno se učimo o vojskovodjah, o zgodovini uničevanja, človeštvo pa pravzaprav stoji na plečih takšnih ljudi, morda najpogosteje žensk.«– Dana Budisavljević
Portret avtorice
Dana Budisavljević se je rodila leta 1975 v Zagrebu in diplomirala na oddelku za filmsko in televizijsko montažo zagrebške Akademije dramskih umetnosti. Delala je kot montažerka, asistentka produkcije in organizatorka filmskih festivalov. Kot režiserka je debitirala leta 2004 z dokumentarnim filmom Sve 5!, širšo prepoznavnost pa je dosegla z avtobiografskim dokumentarcem Nije ti život pjesma Havaja (2012). Dnevnik Diane Budisavljević je njen je prvi celovečerec.
