Tartuffe

Bogat meščan Orgon v cerkvi naključno sreča gorečega vernika Tartuffa in se nad njim popolnoma navduši. Povabi ga k sebi domov in Tartuffe kmalu postane član njegove družine in versko-moralni zgled za njene člane. Toda nad njim razen Orgonove mame, gospe Pernelle, ni nihče navdušen, še zlasti ne, ker začne Orgon pod Tartuffovim vplivom nenadoma na novo urejati družinske zadeve, med katere sodi tudi nenadna sprememba ženitnih načrtov. Orgon svojo hčerko, ki bi se morala poročiti s srčnim izbrancem Valerjem, ponudi Tartuffu. Toda zelo kmalu se začne kazati Tartuffova dvojna narava, njegovi skriti nameni, ko začne erotično zapeljevati Orgonovo ženo Elmiro, čemur pa Orgon ne verjame, in šele z intrigo, ki mu jo nastavijo, spregleda (znameniti komedijski prizor Tartuffovega zapeljevanja Elmire in Orgonovega prisluškovanja). Iz globokega razočaranja in jeze Tartuffa požene iz hiše, a je prepozno, saj mu je pred tem v trenutku velike zaupnosti predal svoje premoženje (nanj prepisal hišo) in mu v varstvo zaupal prijateljevo škatlo z dokumenti, zaradi katerih bi Orgon lahko pristal v zaporu. Tartuffe sedaj zahteva, kar mu pripada. Orgonovo družino lahko zdaj reši samo »deus ex machina«.

Najslavnejši evropski komediograf J. B. P. Molière (1622–1673) je bil otrok zlate dobe klasicističnega gledališča v Franciji, ki ji je vladal sončni kralj Ludvik XIV. Molièrovo delo predstavlja vrh francoske klasicistične komedije, v kateri prevladuje značajska komika, s svojim bojem za naravnost, razumnost in strpnost pa se uvršča med predhodnike razsvetljenstva. Komedija Tartuffe je nastala v najplodnejšem in filozofsko najbolj poglobljenem umetniškem obdobju Molièrovega ustvarjanja, ime Tartuffe je z leti (in stoletji) postalo univerzalni arhetipski izraz za dvoličnost, licemerstvo in svetohlinstvo.