Na spremljevalnem filmskem dogodku ob posebni projekciji filma Temni pokrov sveta se nam bodo pridružili Matevž Lenarčič, Amir Muratović in Rado Likon.
Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Skupaj s sodelavci in ljudmi, ki jih srečuje, iščejo možne modele prihodnosti in rešitve za bolj vzdržen obstoj.
Organizator: Kulturni dom Krško
Vstopnina: 5 €
režiser in scenarist Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Rado Likon, ZFS, skladatelj Janez Dovč, izvajalca glasbe Janez Dovč in Goran Krmac, sodelavca pri scenariju Gorazd Suhadolnik, Rado Likon, montažer, snemalec zvoka in animacij Amir Muratović, oblikovalec zvoka Borut Berden, avtorica animacije in grafične podobe Irena Romih, produkcija Cebram v koprodukciji z RTV Slovenija in Studiem Ritem
festivali, nagrade 25. festival slovenskega filma, Portorož 2022, 25. festival dokumentarnega filma, Ljubljana 2023
---------
Matevž je samoten pustolovec, ki se v krhki lupini majhnega letala velikokrat približa točki, od koder ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. Pred tem je bil jadralni padalec. In še danes je alpinist. Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Griša je napravo za merjenje prisotnosti delcev v zraku pomanjšal do take mere, da so jo lahko vgradili v ultralahko letalo. Matevž za svoja potovanja izbira najobčutljivejše točke planeta. V okviru projekta Green Light World Flight skupaj z ekipo ustvarjajo izjemno zbirko podatkov, ki nam pomagajo razumeti, kje se delci zadržujejo.
Matevža pot vodi v Sarajevo, ki se pogosto znajde na seznamu najbolj onesnaženih mest na svetu. V velemestu, kakršno je Milano, plast črnega ogljika segreje mesto za stopinjo ali dve. V Alpah Matevž opazi čedalje pogostejše vdore puščavskega peska, ki s sajami iz Afrike seda na ledenike in pospešuje njihovo taljenje. Nato pa Matevž obišče jug ameriške celine, Patagonijo. Tukaj lahko posledice podnebnih sprememb opazujemo v živo. Ves čas pa si zastavlja vprašanja o tem, kakšne spremembe nujno potrebujemo, saj je trenutna gospodarska ureditev okoljsko in družbeno nevzdržna. Skupaj s sogovorniki išče možne modele in rešitve.
