Potovanje – bodisi iz kraja v kraj, še bolj pa potovanje (tudi v mislih) v znane in neznane kraje. Naši predniki so prek hribov, dolin in polj potovali večinoma peš ali z vozovi (ladja je prinesla že kar neslutene širjave) do bližnjih vasi, mest, največkrat do svojih ljubezni. Prek knjig in pesmi pa so spoznavali tudi bolj oddaljene in včasih čudežne kraje. Zato velja rek, da je najhitrejše prevozno sredstvo domišljija. V ljudski pesmi domišljijo navadnega človeka v daljave povečini nosijo ptice, včasih tudi veter ali drugi vremenski (in nadnaravni) pojavi.
Potovanje povezuje tri na prvi pogled različne skladatelje, ki pa so jim skupni globok uvid v pisano besedo, romantično dojemanje glasbe in vpletanje ljudske motivike v svoje skladbe. Prvi je sloviti angleški skladatelj Gustav Holst, predstavnik angleške šole kompozicije, drugi dr. Marijan Dović, Slovenec, ki svoj navdih črpa pretežno iz slovenske ljudske glasbe ter ji dodaja primesi jazza in modernih ritmov, tretji pa italijanski skladatelj Roberto di Marino.
Organizator: Kulturni dom Krško
Vstopnina: 12 € v predprodaji (do 9. 2.), 15 € v redni prodaji
Gustav Holst: The Cloud Messenger
(prepesnitev in parafraza besedila v angleščino: Gustav Holst)
Indijska zgodba Kalidasa pripoveduje o služabniku, ki je bil zaradi prekrška odpuščen iz službe svojega gospodarja. Med delom na njivi opazi oblak, preko katerega želi poslati "sporočilo" nesmrtne ljubezni svoji ženi. Oblak potuje v daljne kraje, pri čemer opisuje vse, kar vidi na tej svoji poti - od mirnih poljan, lotosovih jezer in s cvetjem obdanih vasi, do visokih pogorij Himalaje in cesarskega mesta, v katerem biva kmetova žena in čaka svojega dragega.
V času pisanja dela je bil Holst sveže poročen, »strasten skladatelj«, - pravi pozni romantik, kar opazimo po wagnerjanski kromatiki in uporabi leitmotivov, vendar že kmalu slišimo tudi začetke sprememb v njegovem razmišljanju in komponiranju.
Na začetku se pojavi motiv hrepenenja služabnika, ki ga predstavlja občuten solo fagota, in potovanje oblaka, ki je predstavljeno v dolgem orkestralnem uvodu. Skozi celotno delo pridejo na plano izjemni vrhunci za zbor in orkester, še posebej ob prvem vstopu "O, Cloud!". Vidi se Holstovo obvladovanje jasne orkestracije, delo prežema s trizvočnimi melodičnimi linijami, neskončnimi menjavami tonalitete, kanoničnimi vstopi zbora, vendar manj kontrapunkta. Kontrapunkt bi zameglil besede, Holst pa je želel jasno povedati zgodbo.
Solo alt: Anja Žabkar
Ta cítira
tri slovenske ljudske pesmi s Primorske za mešani zbor in simfonični orkester
vokalno-instrumentalna suita
priredil
Marijan Dović
Avtor o skladbi:
Ljudska glasbena dediščina širše Primorske mi je pri srcu že od nekdaj. Pred leti smo marsikatero istrsko zaigrali s String.si Vlada Batiste, knjiga Julijana Strajnarja pa me je nekoč tako navdušila, da sem se odpravil na potep po Reziji, skrivnostni dolini, kjer še danes odmevajo nalezljivi zvoki cítire (violine) in bunkule (basa). Zato me je Ambrož Čopi konec leta 2019 zlahka nagovoril za album s priredbami primorskih ljudskih. Prečesal sem množico zapisanih besedil in melodij od Istre, Tržaškega, Goriškega in Benečije vse do Rezije, izbral tiste, ki so se me iz tega ali onega razloga dotaknile in se v začetku leta 2020 lotil komponiranja. Približno v letu dni je nastal material za album s štirinajstimi skladbami, naslovljen po pesmi o cítiri, v kateri se moč ljubezni sreča z močjo glasbe. Za izvedbo je ob Akademskem pevskem zboru Univerze na Primorskem pod Čopijevo taktirko poskrbel Slovenski improvizacijski godalni kvartet in leta 2021 smo v Kopru posneli in izdali album Ta cítira, ki smo ga pozneje predstavili na uspešni koncertni turneji.
Na pobudo Zavoda Novo mesto in Jerneja Fabijana sem poleti 2023 izbral tri skladbe iz omenjenega projekta in jih predelal v krajšo vokalno-instrumentalno suito, namenjeno izvedbi mešanega pevskega zbora (vokalnega parta nisem spreminjal) ob spremljavi manjšega simfoničnega orkestra. Uvodni stavek, priljubljena istrska pesem »Dejte, kar ji gre«, je preurejena v duhu afro-kubanskega šestosminskega ritma bembé in terja energično in ritmično eksaktno izvedbo. Drugi stavek »Da cïtirä Kafölowä« prinaša ljubezensko pesem razočaranega fanta, ki mu je ljubljena ubežala. Kot skoraj vse rezijanske viže je kljub otožni vsebini živahna in se imenitno poda v tradicionalni godalni spremljavi cítire in bunkule, podprta z bogato zvočnostjo simfoničnega instrumentarija. Sklepni tretji stavek »Muoj oča ima kuonjča dva« prinaša šaljivo ljubezensko pesem iz Beneške Slovenije; pripoveduje jo neugnani vasovalec, ki na konjiču pojezdi v Ljubljano – v moji različici se to dogaja v živahnem ritmu sambe – k svojim trem ljubicam. Za vsako ima nekaj, a srce lahko podari le eni …
Roberto Di Marino (1956–): Koncert za bandoneon in godalni orkester (2012)
Roberto Di Marino je italijanski skladatelj, rojen leta 1956 v Trentu, Italija. Svoje glasbeno izobraževanje je zaključil na Konservatoriju v Trentu, kjer je diplomiral iz kompozicije, zborovske glasbe, dirigiranja, jazza in aranžiranja za pihalne orkestre. Njegov glasbeni slog odraža združevanje klasične glasbe, jazza in popularnih elementov, s čimer ustvarja sodobno in inovativno glasbeno govorico. Njegova dela so izvajali številni ugledni glasbeniki po vsem svetu, vključno z orkestri in ansambli članov Berlinske filharmonije.
Di Marino je "Koncert za bandoneon in godalni orkester" napisal leta 2012 in ga posvetil bandoneonistu Cesareju Chiacchiaretti. Skladba je poklon bogati tradiciji bandoneona, ki je tesno povezan z argentinskim tangom, vendar sega preko njegovih tradicionalnih meja ter v celoti raziskuje izrazne in tehnične zmogljivosti instrumenta.
Na koncertu bomo slišali 3. stavek– Presto, ki je dinamičen in poln energije. Hitri ritmi in tehnično zapletene sekvence prežemajo celotno glasbeno strukturo, kar vodi do dramatičnega in navdušujočega zaključka. Bandoneon tu doseže svoj izrazni vrhunec, v dialogu z orkestrom, ki podpira njegovo ritmično vitalnost. Skladba združuje elemente tradicionalnega tanga, sodobne klasične glasbe in jazzovskih ritmov, kar ustvarja edinstveno glasbeno izkušnjo. Roberto Di Marino s tem koncertom odpira nova obzorja za bandoneon kot koncertni instrument, hkrati pa ohranja spoštovanje do njegovega zgodovinskega in kulturnega pomena.
Solistka na harmoniki: Gordana Šuštić
