Film, ki ga je navdihnilo režiserkino resnično življenje, svojo pripoved lahkotno, nežno in prefinjeno spleta do nepričakovano silovitega čustvenega vrhunca. Veliko odkritje Sundancea in Berlinala ter eden najboljših filmov leta po mnenju številnih kritikov!
In-yun je korejska beseda za povezanost dveh ljudi ne le v enem, temveč skozi več življenj …
Otroška prijatelja Nora in Hae Sung sta se prisiljena ločiti, ko njena družina emigrira iz Južne Koreje. Dve desetletji pozneje zdaj odrasla pisateljica živi v New Yorku s svojim ameriškim možem Arthurjem, Hae Sung pa sklene, da jo bo za nekaj dni obiskal …
Iz prve roke
»Nekoč sem se v baru v East Villageu znašla med svojo otroško ljubeznijo iz Koreje in svojim belim ameriškim možem. Nobeden od njiju v resnici ni govoril jezika drugega in razen mene nista imela razloga, da bi se poznala. Sedela sem torej tam in prevajala, ko sem začutila, da se dogaja nekaj posebnega. Kot bi postala nekakšen portal ali most med njima … Opazila sem tudi, da nas ljudje v baru gledajo, saj smo bili res čuden trio. Ni bilo jasno, kdo je moj partner oziroma ali je v trojici sploh kakšen par. Videla sem, da so radovedni. Spomnim se, kako sem razmišljala: ‘Ali res želite vedeti, v kakšnem razmerju smo drug z drugim? Kaj pa če bi se dejansko potrudila in vam povedala?’ Mislim, da film govori o takšnem neulovljivem odnosu oziroma vezi, ki se včasih splete med dvema človekoma in je ni mogoče opredeliti. /…/ Drama v filmih /…/ pogosto izhaja iz tega, da se odrasli obnašajo kot otroci. [Pretekla življenja pa so po drugi strani film] o treh ljudeh, ki se po najboljših močeh trudijo, da bi se vedli odraslo. Nihče od njih se ne prepira, nihče ne kriči. Napeto srečanje jim nekako uspe preživeti le s pomočjo ljubezni in medsebojnega spoštovanja, pri čemer se trudijo, da drug drugega ne bi prizadeli. /…/ Pomembno je, da Preteklih življenj ne razumemo kot zgodbe o iskanju partnerja. To je film o ljubezni. /…/ Govori o dveh moških, ki glavno junakinjo resnično poznata. In prav to se mi zdi najbolj romantično – mislim, da je bistvo vsake ljubezni v tem, da zares poznaš drugo osebo.«
– Celine Song
Kritike
»Večplastno lepoto filma je težko izraziti drugače kot s pozivom, da si ga oglejte in se prepustite njegovemu opojnemu čaru. Če torej želite Pretekla življenja doživeti v njihovi najčistejši obliki, prenehajte z branjem in mi verjemite, da gre za izjemno delo, ki mu je usojeno živeti še dolgo po njegovi z navdušenjem sprejeti premieri v Sundanceu /…/.«
– David Rooney, The Hollywood Reporter
»Prefinjeno melanholična drama, ki govori s tako presunljivo iskrenostjo, da bo obrnila na glavo vaše razumevanje ljubezni, identitete in usode.«
– Carlos Aguilar, The Wrap
»Med vsemi filmi o ljubezenskih trikotnikih, kar so jih kdaj posneli, je Celine Song pričujočega oblikovala v obliki kroga in tako na svoj tiho pretresljivi način kljubovala celi vrsti klišejev.«
– Peter Debruge, Variety
»Film, ki prikliče solze v oči in v katerega se zaljubiš. Skoraj zagotovo najboljši film, ki si ga boste letos ogledali.«
– David Fear, Rolling Stone
»Celine Song je ustvarila neverjetno iskreno romantično dramo; film, ki je resnično edinstven, pa čeprav v spomin prikliče vse od Richarda Linklaterja do Wong Kar Waija in Bežnega srečanja Davida Leana. Pretekla življenja prekipevajo od potrpljenja, odpuščanja in nežne modrosti – lastnosti, ki so še toliko bolj čudežne, ker jih v sodobni družbi in njenih filmih skorajda ne najdemo več.«
– Oliver Jones, Observer
»Film Pretekla življenja /…/ zna poskrbeti, da njegove konvencije delujejo sveže, deloma zato, ker ravno toliko kot o resničnosti govori o tem, kako projiciramo tisto, kar mislimo, da smo. /…/ Delo premore toliko razumevanja in občutljivosti, da bi vam na vprašanje, kaj mi je pri njem najbolj všeč, lahko odgovoril le: ‘Vse.’ Aluzije, simbolika, oblačila, preproste reči, kot so drobci noir ikonografije ali rdeča luč, ki se blešči v luži – film je tako spretno izpeljan, da si želiš, da urok ne bi nikoli popustil. Celine Song je ustvarila najboljši celovečerni prvenec, kar sem jih videl v dolgem času.«
– Nick James, Sight and Sound
»Greta Lee je naravnost čudežna /…/ Zahvaljujoč njeni skrajno neposredni igri vsak kader začutiš na svoji koži, kar je ključnega pomena za film, ki namesto z zgodbo govori skozi občutke /…/.«
– David Ehrlich, IndieWire
