»Včasih te lahko celo napačen vlak pripelje na pravo postajo.«
Po ulicah Mumbaja hitijo raznašalci hrane, da bi delovnim možem dostavili kosila, ki so jih zanje ljubeče pripravile njihove žene. Legendarna mumbajska dostavljalska služba slovi po svoji nezmotljivosti, pa vendar se slastno kosilo, ki ga je mlada gospodinja Ila skuhala za svojega odtujenega moža, nekega dne znajde na mizi Sajaana, odljudnega računovodje tik pred upokojitvijo. Ila in Sajaan si začneta izmenjevati sporočila in medtem ko menažka s pismi potuje sem ter tja po kaotičnih ulicah velemesta, se med osamljenima dušama počasi rojeva nepričakovano prijateljstvo …
Drobna dopisna romanca z ulic večmilijonske metropole nam razkrije, da lahko upanje včasih najdemo tam, kjer ga najmanj pričakujemo. Nagrada občinstva – Teden kritike, Cannes 2013.
IZ BESED REŽISERJA:
»Okus po ljubezni je zgodba o dveh prebivalcih Mumbaja, ki živita vsak v svojem zaporu: eden v zaporu svojega zakona in drugi v zaporu svoje preteklosti – dokler nekega dne zgrešena pošiljka kosila ne poveže njunih življenj. Okus po ljubezni je tudi zgodba o Mumbaju. /…/ Mumbaj je mesto, v katerem so ljudje podobni svojim menažkam. Milijoni se vsak dan prevažajo od doma do delovnega mesta in zvečer spet nazaj – kot kakšni predmeti na tekočem traku. Zaradi neprestane naglice, ki jo Mumbaj vsiljuje svojim prebivalcem, se ti nikoli ne utegnejo ustaviti, da bi razmislili o svojih sanjah ali o tem, kaj se je z njimi zgodilo. Veliko mesto, ki zna biti tako kruto, pa je po drugi strani lahko tudi radodarno. Ta film se je iz zgodbe o eni izmed redkih napačno dostavljenih menažk razvil v zgodbo o upanju, ki ga lahko včasih najdemo tam, kjer bi ga najmanj pričakovali. /…/ Privlačijo me zgodbe, ki govorijo o tem, kako nas lahko včasih življenje preseneti, zgodbe, ki najdejo nekaj zanimivega v vsakdanjem. V Okusu po ljubezni liki spoznajo, da so pozabili marsikaj, kar se jim je zgodilo – ker do sedaj niso imeli nikogar, s komer bi svoja doživetja lahko delili. Subtilni magično-realistični elementi v zgodbi pripravijo gledalca do tega, da se vpraša o lastni veri v fantastično. /…/ Okus po ljubezni je zgodba o življenju, o katerem sanjamo – nasproti življenju, ki ga živimo, ter o pogumu, ki ga potrebujemo, da svoje sanje spremenimo v resničnost. /…/ Zgodba govori tako o usodi, ki nas vodi skozi življenje, kot o odločitvah, ki lahko – ko tako želimo – naše življenje spremenijo.«
- Ritesh Batra, režiser in scenarist
KRITIKE:
»Okus po ljubezni, melanholična in elegantna ljubezenska zgodba, ki se odvije na ulicah Mumbaja, je presenetljivo aromatičen šarmer debitanta Ritesha Batre. /…/ Batra prepoji film s toplino in človečnostjo /…/. Okus po ljubezni je poslastica prefinjenih okusov. /…/ Batra je ustvaril bolj eleganten in globok film, kot bi lahko sklepali iz premise. Nevsiljivo suvereno, tu in tam poetično, s ščepcem neobičajnega magičnega realizma začinjeno delo /…/.«
- Fionnuala Halligan, Screen Daily
»Imenovati Okus po ljubezni romantična komedija bi pomenilo trivializirati nekaj, kar je v resnici veliko bolj večplastno. /…/ Batra nežno, a samozavestno obrne naša pričakovanja ter ustvari film, ki je bogat, globok in zrel.«
- Kevin Jagernauth, The Playlist, IndieWIRE
»Najbolj očarljiva pri filmu je tankočutnost, s katero scenarist/režiser Ritesh Batra razkrije upe, bridkosti, obžalovanja in strahove vsakdanjih ljudi – to pa naredi brez kančka vzvišenosti in brez kakršnihkoli pripovednih trikov.«
- Deborah Young, The Hollywood Reporter
»Feel-good film, ki se dotakne srca in hkrati izogne pričakovanjem /…/«
- Jay Weissberg, Variety
»Navdušil me je Okus po ljubezni, veliki hit festivala v Tellurideu. Najboljši indijski film v dolgem času. Po mojem mnenju močan kandidat za oskarja.«
- Salman Rushdie
»Okusno presenečenje. /…/ Film spominja na Trgovino za vogalom (The Shop Around the Corner, 1940) ali Čaka te pošta (You've Got Mail, 1997) – s hrano namesto pisem ali e-sporočil.«
- ScottFeinberg, The Hollywood Reporter
»V času, ko je zaradi telefonskih sporočil, spletne pošte in različnih družbenih medijev komunikacija postala preprostejša in hitrejša, nam debitant Ritesh Batra postreže z očarljivo, staromodno ljubezensko zgodbo, ki vključuje na roko napisana in v menažke zatlačena pisemca. /…/ Tako dobrega filma že dolgo nisem videl.«
- Rajeev Masand, CNN-IBN
»Okus po ljubezni je izjemen film. Ganljiva zgodba /…/ o življenju in njegovih čudovitih ironijah. /…/ Daleč najboljši indijski film leta.«
- Raja Sen, Rediff Movies
»To je čustven, vizualno navdušujoč umetniški film, ki komunicira z občinstvom širom sveta.«
- žirija Zagrebškega filmskega festivala
»Menažka, ta retro predmet, tako postane njun novi medij, njuno novo družbeno omrežje njun meji, tvit in sms v eni potezi. Tu imate torej rutinsko družbo, v kateri vse komunikacije potekajo digitalno, in precizno duhoviti film, ki hoče reči: s klasičnimi, analognimi, preddigitalnimi sredstvi, kakršno je pismo, dosežeš več kot z mejli, tviti in smsi. Ko pišeš pismo, si kreativnejši, inspirativnejši in zapeljivejši, preprosto več daš od sebe. Ostalo dodajo sabzi, daal, kofta, chapatis in jeera. Da s tem gastronomskimi pisemci ustvariš več, kot lahko ta družba prenese, je logično.« ZA+
- Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Namesto pisane eksplozije petja in plesa je tako nastala preprosta, "globalizirana" zgodba, ki je osvežujoče minimalistična in zadržana pri vsem, od uporabe barv pa do izraza čustev obeh protagonistov. /../ Batra se spretno izogne sladkobnim klišejem, ki bi jih tovrstna zgodba lahko potegnila s seboj, in se raje posveti simboliki osamljenosti v natrpanem tramvaju in melanholičnim razmislekom o naravi staranja. Raje kot za konec, ki ga igralec hoče videti, odloči za takega, ki je najbolj logičen za njegova protagonista.«
- Ana Jurc, MMC RTV SLO
