Nadvse zabavna in zelo aktualna satira, polna črnega humorja, slikovitih likov in vrtoglavih zasukov, spremlja prigode družinskega moža, ki skuje svojevrsten način, kako se spopasti z brezposelnostjo. Film, ki ga je korejski virtuoz Park Chan-wook (Stari, Služkinja, Dvojna prevara) pripravljal dvajset let, sodi med najverjetnejše nominirance za oskarja v kategoriji mednarodnih celovečercev.
Zgodba
Man-su, strokovnjak za proizvodnjo papirja s petindvajsetimi leti izkušenj, si lahko iskreno reče: »Moje življenje je popolno.« Živi v čudoviti hiši, ima predano ženo, dva krasna otroka in par prisrčnih zlatih prinašalcev. Toda nekega lepega dne ga podjetje obvesti, da je odpuščen: »Žal nam je, nimamo druge izbire.« Obupani Man-su si obljubi, da bo v naslednjih treh mesecih našel novo službo – a konkurenca je močna in Man-su kmalu spozna, da nima druge izbire, kot da tudi sam poseže po precej radikalnih ukrepih …
Iz prve roke
»Nekaj časa nazaj sem prebral knjigo z naslovom The Ax. V roke sem jo vzel, ker jo je napisal Donald E. Westlake, avtor romana, po katerem je bila posneta Čistina (Point Blank), eden mojih najljubših filmov vseh časov. Med branjem sem ugotovil, da se identificiram z glavnim junakom – moškim, ki verjame, da je proizvodnja papirja njegovo življenje, naj svet to sprejema ali ne. Podobna čustva tudi sam gojim do filmskega ustvarjanja, zato sem zlahka razumel protagonista, ki ima določene predstave o tem, kaj pomeni biti glava družine in moški ter v skladu s tem tudi živi. Navsezadnje sem tudi sam družinski človek. Ampak takrat še nisem vedel, da bom za snemanje tega filma potreboval dvajset let. /…/ Vsi, ki se trudimo preživeti v današnji kapitalistični družbi, nosimo v sebi globok strah pred izgubo službe in varnosti. Mislim, da sem lahko film Ni druge izbire tako dolgo pripravljal zato, ker so se vsi, ki sem jim zgodbo v teh dvajsetih letih pripovedoval – kjerkoli sem bil, ne glede na državo ali kulturo –, z njo poistovetili. Vedno so rekli: oh, kako aktualna zgodba je to.«
– Park Chan-wook
Kritike
»Film Ni druge izbire /…/ je satirična, sarkastična, brutalno precizna demistifikacija srca neoliberalne patologije, ki bi jo lahko vrteli na double-billu z Bong Joon-hojevim Parazitom.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Predstavljajte si, da bi Wes Anderson posnel film z Joaquinom Phoenixom, in dobili boste približno predstavo o napetosti, ki jo ustvari Park Chan-wook v zgodbi, zgrajeni okoli moškega, ki spletkari kot zlobnež iz filma Stari (Oldboy) ali junakinja iz Lady Vengeance – a svoje načrte uresničuje z eleganco kojota iz Cestnega dirkača. Neizčrpen vir fizične komedije. /…/. Briljantna, krvava, mračno komična satira o kapitalizmu. /…/ Film, večji od življenja, a le nekaj neplačanih položnic stran od zamisljive resničnosti.«
– David Ehrlich, IndieWire
»Slastna črna komedija Ni druge izbire, najnovejši primerek v naraščajočem številu dokazov v prid domnevi, da je Park Chan-wook najbolj eleganten filmski ustvarjalec današnjega časa. /…/ Bolj ko se kaos stopnjuje, bolj precizna postane Parkova režija, medtem ko išče nove, vrtoglave načine, da bi kar najbolje izkoristil posebnosti terena in arhitekture. /…/ Praktično ob vsakem posnetku imamo občutek, da gre prav za tistega, za katerega je Park komaj čakal, da ga bo lahko uprizoril. /…/ Nekako tako kot prizor, v katerem Man-su, nekoč težak alkoholik, ki pa že leta ne pije, končno vzame pijačo v roke in kamera ostane pritrjena na kozarec, medtem ko se prazni, morda tudi film Ni druge izbire pravzaprav le ujame občutek, ki ga imamo mnogi izmed nas, da še vedno stojimo pokonci in da se v resnici nagiba, obrača in odteka svet okoli nas. /…/ Mojstrovina nadzorovanega kaosa.«
– Jessica Kiang, Variety
