Najnovejši film Martina Scorseseja je epska kriminalna saga o nizu umorov med pripadniki plemena Osage na začetku dvajsetega stoletja, prikazana skozi nenavadno romanco med belim prišlekom Ernestom Burkhartom in staroselko Mollie Kyle.
Na začetku dvajsetega stoletja so pripadniki plemena Osage na svojem ozemlju v Oklahomi odkrili nafto in čez noč postali najbogatejše ljudstvo na svetu. Njihovo bogastvo pa je kmalu pritegnilo pozornost belih priseljencev …
Lokalni vplivnež William Hale velja za prijatelja staroselcev. Ko se iz velike vojne vrne njegov nečak Ernest, ga Hale nagovori, naj se zbliža s premožno Mollie …
Na režiserski stolček drame, ki je posneta po resničnih dogodkih, je sedel oskarjevec Martin Scorsese, ki je skupaj z Ericom Rothom tudi napisal scenarij, ki temelji na knjižni uspešnici Davida Granna Killers of the Flower Moon: The Osage Murders and the Birth of the FBI.
Film je posnet po resnični zgodbi in skozi neverjetno romanco med Ernestom Burkhartom (oskarjevec Leonardo DiCaprio) in Mollie Kyle (Lily Gladstone). Kot epska kriminalna saga prikazuje pravo ljubezen, ki se sreča z neizrekljivo izdajo. V filmu zaigrata tudi oskarjevec Robert De Niro in nominiranec za oskarja Jesse Plemons.
Iz prve roke
»Z Ericom [Rothom] sva uživala pri pisanju prve različice scenarija. Imela je vse trope vesterna – žanra, s katerim sem odraščal – in zelo me je mikalo, da bi šel v to smer. Toda pomislil sem: edina oseba, ki lahko poleg Mollie Burkhart v zgodbo vnese dušo, je njen mož Ernest, to pa zato, ker sta zaljubljena. Šli smo v Oklahomo, v naselbino Gray Horse, kjer so nam pripadniki plemena Osage pripravili veliko večerjo. Neka ženska je vstala in rekla: ‘Veste, Ernest in Mollie sta se imela rada. Ne pozabite tega. Imela sta se rada.’ Pomislil sem: Uau! To je zgodba! /…/ Bilo bi preprosto narediti nekakšno detektivko, toda teh imamo že dovolj. Hotel sem raziskati nekaj drugega.«
– Martin Scorsese
»Ogledali smo si nekaj filmov z Montgomeryjem Cliftom: Dedinjo, Prostor na soncu, Rdečo reko. /…/ To je bila vrnitev k velikim epskim filmom iz štiridesetih let, z zelo sprevrženo, nenavadno ljubezensko zgodbo v svojem središču.«
– Leonardo DiCaprio
Kritike
»Pripoved o pohlepu in nasilju z izjemno Lily Gladstone v glavni vlogi se izkaže za Scorsesejev pozni vrhunec. /…/ V napeti, razburljivi, dih jemajoči zadnji tretjini – vključno z duhovitim in ganljivim epilogom – Morilci cvetne lune postanejo več kot revizionistični vestern, več kot uničujoča ljubezenska zgodba in celo več kot klasični gangsterski film. Postanejo film Martina Scorseseja – in večje pohvale si ni mogoče zamisliti.«
– Jessica Kiang, Sight and Sound
»Scorsese je [v nekem intervjuju] dejal, da čuti, kako se njegov čas izteka, ravno ko je začel odkrivati nove, vznemirljive možnosti medija. A če so Morilci cvetne lune ‘pozni film’ – delo režiserja, ki se zaveda, da morda zadnjič sedi za kamero –, potem gre manj za litanije kot za gromki krik častitljivega mojstra, ki film spremeni v dejanje pričevanja. To je besen tour de force, ki nas prisili, da se soočimo z nizom dogodkov, toliko bolj uničujočih prav zaradi pozabe, v katero so utonili. /…/ Film pripada Lily Gladstone. Mollie je ultimativna priča, njeno neomajno dostojanstvo, s katerim prenaša vse vrste izdaj, pa je najosupljivejši vidik Morilcev cvetne lune. Ko se odvrti zaključna špica, nam v spominu ostaneta dva obraza: Scorsesejev, ko v ganljivem cameo nastopu izreče zadnje besede, in obraz Lily Gladstone, na katerem se izriše vse zlo, ki ga je Mollie pretrpela. Mollie ne potoči niti solze; Morilci cvetne lune niso pogreb. To je obtožba.«
– Leonardo Goi, Notebook
»Morilci cvetne lune so pretresljiva, na trenutke osupljivo mračna kriminalka o resničnem zločinu, ki zaradi srhljivih podrobnosti deluje že skoraj kot grozljivka.«
– Manohla Dargis, The New York Times
