Švica/Nemčija/Avstrija, 2012
Režija: Markus Imhoof, produkcija: Pierre-Alain Meier, Markus Imhoof, Thomas Kufus, Helmut Grasser, nastopajo: Fred Jaggi, John Miller, Heidrun in Liane Singer, prof. Randolf Menzel, Zhang Zhao Su, Fred Terry
»Če bi izumrle čebele, bi človeštvu ostala le še štiri leta življenja.«
-Albert Einstein
Več kot med ni običajen dokumentarec o naravi, ki bi švigal od enega kotička sveta do drugega v prizadevanju, da razvozla skrivnost nenadnega in drastičnega upada svetovne čebelje populacije ter razkrije njegove uničujoče posledice za prehranjevalno verigo. Namesto tega si vzame čas in skuša problem razumeti z zornega kota protagonistov zgodbe – čebelarjev in čebel. Ta posvetitev v osupljivi svet čebel, delo švicarskega filmarja Markusa Imhoofa, ki tudi sam pripada dolgemu rodu čebelarjev, nam pokaže, da celo idilično okolje Alp ne zagotavlja imunosti pred posledicami industrializacije čebelarstva. Na kocki je vsekakor veliko več kot med.
Več kot med je pretanjen in s srcem narejen dokumentarec o globalni čebelji krizi, ki se ponaša z nekaterimi izmed najbolj osupljivih posnetkov čebel, kar jih je kdaj zabeležila filmska kamera. Glede na to, da so čebele postale podobne delavkam za tekočim trakom, bi film prav lahko označili za čebeljo različico Modernih časov.
Zanimivosti
V zadnjih petnajstih letih so propadle številne čebelje družine po vsem svetu, vzroki za to pa ostajajo nepojasnjeni. Na posameznih območjih je izginilo petdeset do devetdeset odstotkov čebel, epidemija pa se še vedno širi. Scenarij je povsod enak: na bilijone čebel zapušča svoje čebelnjake in se nikoli ne vrne. Znanstveniki, ki so pojav poimenovali 'sindrom propada čebeljih družin' (angl.: colony collapse disorder), imajo dober razlog za zaskrbljenost: osemdeset odstotkov rastlinskih vrst potrebuje za oprašitev čebele. Brez čebel ni oprašitve in brez oprašitve ni sadja in zelenjave. Čebela medarica (lat.: apis mellifera), ki se je na Zemlji pojavila šestdeset milijonov let pred človekom, je nepogrešljiva tako za ekonomijo kot za človeško preživetje.
Naj za izginjanje čebel krivimo pesticide in zdravila, parazitske pršice, nove viruse, stres ob prevažanju ali elektromagnetne valove? Sodeč po dosedanjih raziskavah je imunski sistem čebel verjetno oslabila kombinacija vsega naštetega.
Kljub producentovemu prigovarjanju, naj uporabi 3D animacijo, je režiser vztrajal, da v filmu nastopijo prave čebele. Pri komunikaciji z živalcami si je ekipa pomagala z vonji, zaposlili pa so tudi 'šepetalca čebelam'. Uporabili so kamere za snemanje pri visoki hitrosti ter endoskopske leče, ki so sicer namenjene operacijam. Če bi žuželke snemali v običajnem tempu, bi dobili le nepregledno mrgolenje, pri sedemdesetih sličicah na sekundo (trikrat upočasnjen tempo) pa se čebele premikajo približno tako hitro kot ljudje in opazujemo lahko vse podrobnosti. Čebele v letu so snemali s tristo sličicami na sekundo: ena sekunda v resničnosti pomeni dvanajst sekund v filmu. Za poročni let matice, ki v filmu traja šestintrideset sekund, so porabili več kot deset dni. V dveh letih snemanja so zbrali za dvesto pet ur gradiva, ki so ga nato montirali eno leto.
(Povzeto po intervjuju z režiserjem.)
