Filmska upodobitev romana francoske pisateljice Annie Ernaux, v katerem je avtorica opisala lastno soočanje s splavom, ko je bil ta v Franciji še prepovedan. Zmagovalec filmskega festivala v Benetkah.
Francija leta 1963. Anne je nadarjena študentka iz delavske družine, ki ji napovedujejo svetlo prihodnost. A ko nepričakovano zanosi, se svet okoli nje začne podirati. Želja po dokončanju študija in po osvoboditvi od delavskega okolja se naenkrat zdi vse bolj oddaljena. Ker se zaključni izpiti hitro približujejo, se Anne odloči, da bo ukrepala. Kolegice ji povedo za neko žensko, ki naj bi v zameno za izdatno plačilo v strogi tajnosti opravljala splave. Anne se mora na tej veliki preizkušnji soočiti s sramom in bolečino, a tudi z grožnjo zaporne kazni.
Iz prve roke
»S projekcije Dogodka sem prišla zelo ganjena. Audrey Diwan sem lahko rekla le: ‘Posnela si resničen film.’ Z resničnim filmom sem mislila, da kar najbolje ujame, kaj je za dekle pomenilo zanositi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je zakon splav prepovedoval in kaznoval.«
– Annie Ernaux
»S filmom sem hotela raziskati občutke in se osredotočiti na intimno napetost, ki se skozi zgodbo stopnjuje. Ko dnevi minevajo, se dekletovo obzorje krči, telo pa postaja zapor. Vendar ne gre le za splav. Moja protagonistka Anne je družbena odpadnica. Prihaja iz delavske družine in je prva, ki se je vpisala na univerzo. Na fakulteti je vzdušje bolj meščansko, družbena pravila in moralni principi pa strožji. Anne prehaja iz enega sveta v drugega, s seboj pa nosi skrivnost, ki bi lahko pokopala vse njene upe. Pri dvajsetih letih človek že išče svoje mesto v svetu. Ampak kako naj to počne, če na vsakem koraku tvega svojo prihodnost? /…/ Moj film ne govori o ljubezni, pač pa o želji. Druga tema, ki je zame zelo pomembna, je telesni užitek. Anne se implicitno bori za svojo pravico do užitka. Zavračam idejo, da je ženski užitek sprejemljiv le v smislu njenih čustev. V tem pogledu je dekletova zgodba radostna in sodobna. V njej je ravno toliko jeze kot poželenja.«
– Audrey Diwan
Portret avtorice
Audrey Diwan je francoska filmska režiserka libanonskega porekla. Kariero je začela kot novinarka, pisateljica in scenaristka, kot režiserka pa je debitirala leta 2019 s filmom Mais vous êtes fous. Dogodek je njen drugi celovečerec.
Kritike
»Na prvih straneh svoje knjige Annie Ernaux zapiše: ‘Predvsem pa si bom prizadevala, da se vrnem k prav vsaki podobi, dokler ne bom imela fizičnega občutka, da sem jo ‘ujela’, in se bo izrisalo nekaj besed, o katerih bom lahko rekla: da, to je to.’ To je tudi literarna zaveza Audrey Diwan: v eni uri in štiridesetih minutah nas popelje v osrčje silovitega intimnega konflikta, ki so ga zaradi nerazumnega zakona do leta 1975 doživljale številne francoske ženske – in ki ga drugod po svetu nekatere doživljajo še danes . /…/ Audrey Diwan nikoli ne izgubi izpred oči svojega cilja: doseči, da bi gledalec od znotraj izkusil, kar preživlja njena protagonistka. Režiserka se izogne vsakršnim manierizmom, podobe očisti vsega odvečnega, izkleše bogat zvočni relief ter ustvari najboljše, kar lahko film ponudi: možnost empatije, priložnost, da po zaključni špici iz kinodvorane stopimo v bogatejši in bolj odprt svet. Ne preseneča, da so na predpremiernih projekcijah gledalci odvračali pogled od platna. Dogodek se res zarije globoko v našo notranjost, kar velja tako za ženske kot za moške. Toliko bolje: ta film verjame, da je dialog med spoloma mogoč.«
– Anne-Claire Cieutat, Bande à part
»V Dogodku je malce Rosette in Sina bratov Dardenne, zasledujoče kamere Savlovega sina Lászla Nemesa ter emancipacijskih poudarkov, ki jih najdemo pri Agnès Varda in zgodnjih filmih Chloé Zhao.«
– Michaël Melinard, L’Humanité
»Audrey Diwan uporabi besedo ‘imerzivni’ film, marketinški izraz v duhu današnjega časa. A njen film je veliko bolj prefinjen. Ne pusti nam, da bi pogledali stran – to pa je dovolj, da doživimo delček strahu in stiske mladega dekleta iz šestdesetih let prejšnjega stoletja.«
– Etienne Sorin, Le Figaro
»Scenarij se vztrajno pomika proti neizprosnemu razpletu, človeško odvratnemu in filmsko izjemnemu, pri tem pa poskrbi, da ne zaide v manihejstvo: kdo bo ubogo Anne zavrnil in kdo rešil, tega nikakor ni mogoče predvideti.«
– Fabien Baumann, Positif
