Čao Bela je slovenski celovečerni film o najstnikih za najstnike.
Bela (Alisa Milićević), odločno, zapleteno, nadarjeno in prikupno dekle, skratka sodobna najstnica, se ob začetku srednje šole zaleti v kup življenjskih težav. Vseh ni mogoče rešiti čez noč, ima pa prijatelje. In bend. Film govori o sklepanju prijateljstev, prvi ljubezni, prvem stiku z alkoholom in drogami, odsotnimi starši, socialnimi mediji in iskanju lastne identitete. Vlogo Belinega očeta je prevzel hrvaški igralec Krešimir Mijić, ob njem pa poleg Alise Milićević igrajo še Suzana Krevh, Maruša Oblak in Ana Urbanc.
Bela igra klavir, piše pesmi in trenira taekwando. Živi z očetom, ki je glasbeni producent. Njena mati je odšla v Ameriko, da bi naredila igralsko kariero. Na začetku prvega letnika srednje šole Bela izve, da se mama želi vrniti v njeno življenje. To jo spodbudi k razmisleku o odnosih, ki so se ji zdeli samoumevni, pa tudi o odnosih, ki jih ponovno vzpostavlja. Bela doživi svojo prvo ljubezen in prvo večjo življenjsko krizo. Krizo, ki jo v skrajnih trenutkih pripelje do tega, da poskusi droge in se samopoškoduje. V iskanju smisla in samoizražanja ustanovi bend, ki predstavlja svobodo in izpoved njenega pogleda na svet.
Izjava režiserja
»Čao Bela je zgodba o odraščanju, ki nikoli ni enostavno, o iskanju lastnega izraza, iskanju smisla in možnosti umetniške izpovedi. V filmu sem se ukvarjal z motivi, ki me obkrožajo čustveno in racionalno. Inspiracija zanj sta bila moja otroka in njuni prijatelji. In spomini na neko zelo oddaljeno mladost. Temeljni družinski odnosi, iniciacija v srednjo šolo, prve ljubezenske izkušnje in predvsem moč premagovanja ovir, vse to je okvir pripovedi, ki kljub resnim težavam s katerimi se soočajo junaki, temelji na optimizmu. To je morda najbolj pomembno, saj vsi potrebujemo pogum in svobodo, da lahko odrastemo.«
