Alice in župan

Župan mesta Lyon, Paul Théraneau, ni v najboljši formi. Po tridesetih letih v politiki je ostal brez idej. »Počutim se kot dirkalni avto z močnim motorjem, ki mu je zmanjkalo goriva.« Da bi premagal težavo, najame mlado filozofinjo Alice Heimann. Med dvema popolnoma različnima človekoma se razvije dialog, ki ju zbliža in postavi pod vprašaj njuna prepričanja.

Pronicljiv, duhovit in nadvse aktualen film, ki zastavlja vprašanje: ali politiki manjka filozofije?

Iz prve roke

»Zakaj tisti, ki ukrepajo, ne razmišljajo, in zakaj tisti, ki razmišljajo, ne ukrepajo? /…/ V jedru velikih ameriških političnih filmov je vedno utopična ideja o demokraciji, v kateri lahko človek razmišlja, debatira in deluje. Dandanes pa se zdi, da med razmišljanjem, debatiranjem in delovanjem sploh ni več nobene povezave. To pa je za demokracijo usodno in moj film govori prav o tem. Župan je nekdo, ki deluje brez razmišljanja; v trenutku, ko začne razmišljati, pa je ogrožena njegova sposobnost delovanja. Moj film govori o krizi demokracije. Mislim, da se približujemo koncu nekega ciklusa, in prikazal bi rad kočljivi trenutek, v katerem se nahajamo. Politiki ravnajo, kot da imajo še vedno prostor za manevriranje, in državljani se vedejo, kot da zadostuje le nekaj preprostih dejanj, pa se bodo lahko vrnili v prejšnje stanje Zgodovine – stanje, s katerim pravzaprav sploh niso bili zadovoljni. Zdi se mi, da doživljamo nekaj povsem novega – nekaj, kar je povezano predvsem z okoljskim vprašanjem. Ta trenutek krize uteleša župan. /…/ Menim, da je bolje, če film stoji na dveh temeljih. Imeti mora intelektualno plat – v mojem filmu jo predstavljajo Orwell, La Fontaine, Rousseau in tako naprej /…/, a imeti mora tudi bolj poljudno plat – in za ta film sem izbral bulvarsko gledališče Sache Guitryja, enega mojih najljubših režiserjev. Skušal sem najti ravnovesje med obema pristopoma.«

– Nicolas Pariser